Med

Med je naravno živilo, ki ga pridelujejo medonosne čebele (Apis mellifera) iz nektarja ali rastlinske mane.

Kako nastane med?

Nektar ali medičina je sladek sok, izloček cvetov večine cvetnic, ki jih oprašujejo žuželke. Sestavljen je pretežno iz vode in sladkorjev, med katerimi prevladujejo glukoza, fruktoza in saharoza. Mana je naraven, sladek, lepljiv sok, ki ga izločajo drevesne ušice in kaparji. V panju čebele medičino ali mano obdelajo, zgostijo, primešajo izločke lastnih žlez in jo nato shranijo v celice satja. Iz satja dobimo med s centrifugiranjem. Sledi le še polnjenje v primerno embalažo, v kateri ga pri ustreznih pogojih lahko skladiščimo tudi več let. Medu, namenjenemu za promet, ni dovoljeno dodati nobene snovi, niti mu ni dovoljeno odvzeti sestavin, značilnih za med (Pravilnik o medu, 2011; 2015).

Med iz mane (gozdni med)

Gozdni med je svetlo do temno rjave barve, včasih z rdečim odtenkom. Gozdni med je mešanica različnih vrst mane (Mano izločajo žuželke, ki se hranijo s floemskimi sokovi dreves.), zato se lahko razlikuje po barvi, vonju, okusu in aromi. Za gozdni med je značilno, da v njem ne prevladuje nobena vrsta mane. Vonj po smoli je dokaj intenziven in glede na vrsto mane različen. Poleg značilnega vonja po smoli lahko zaznamo še vonj po sirupu smrekovih vršičkov, pa tudi po dimu, medenjakih, in listju. Aroma medu je precej intenzivna. Čebele na gozdni paši nabirajo medičino in mano na različnih drevesnih vrstah in rastlinah gozdne podrasti. Zato je med s te paše precej raznolik, odvisno od vrste, ki v njem prevladuje. Gozdne medove razlikujemo glede na to katera vrsta v njem prevladuje, po vrsti, ki prevladuje tak med tudi imenujemo na primer smrekov ali hojev med, ter mešani gozdni med, ki je mešanica medene rose ali mane iglavcev in listavcev ter medičine cvetov hribovitega sveta. Gozdni med ima po navadi močnejšo aromo od cvetličnega medu, prav tako pa je tudi gostejši in kristalizira dokaj hitro. Električna prevodnost mora biti več kot 0,8 mS/cm, v povprečju je 1,3 mS/cm. Med iz mane je za čebele nevaren, saj ne vsebuje toliko hranilnih snovi kot med iz nektarja, kar lahko povzroči smrt celotnih čebeljih kolonij, v zimskih mesecih, če ga je v panjih preveč in se čebele v zimskih mesecih z njim hranijo. Zato je pomembno, da tovrstni med čebelarji iz panjev odstranijo pred zimo in čebelam zagotovijo dodaten vir beljakovin.

Med naj bi bil v svoji pravi sestavi od vode gostejši za petdeset odstotkov. Ker gre za sladilo in je  v ta namen tudi uporabljen je sestavljen pretežno iz enostavnih sladkorjev, ki hitro prehajajo v kri in mišice. Zato je bogat vir energije s hitrim energetskim učinkom. vsebuje kar 77 odstotkov sladkorjev; povprečno 34 % grozdnega sladkorja (glukoza), povprečno 40 % sadnega sladkorja (fruktoza) in 1 do 4 % trsnega ali pesnega sladkorja (saharoza). Približno 17,7 odstotkov je vode, preostalih 5 odstotkov pa sestavljajo vitamini B skupine in C vitamin (B1, B2, B6, C,..) minerali (Cu, Na, Ca, Si, Mg, Mn, Fe, K,..), aminokisline, encimi, hormoni, kisline, rudninske snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod itd.) ter organske kisline.  Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.

Vrste medu

Glede na geografski in botanični izvor medičine, način pridobivanja in letni čas poznamo različne vrste medu. Običajno ima med ime po rastlini, na kateri so čebele nabirale nektar oziroma mano. Pravilnik o medu (2011; 2015), skladno z evropsko direktivo (Direktiva 2001/110/ES Sveta z dne 20. decembra o medu in Direktiva 2014/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja o spremembi Direktive o medu), deli med glede na izvor in način pridobivanja. Po izvoru deli med na:

  • cvetlični med, ki je pridobljen predvsem iz nektarja cvetov. Sem uvrščamo akacijev, ajdov, cvetlični, regratov, repičin, sončnični, deloma tudi lipov in kostanjev med.
  • med iz mane, ki je pridobljen predvsem iz izločkov insektov na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin. Sem uvrščamo smrekov, hojev, gozdni, lipov in kostanjev med.

Cvetlični med

Cvetlični med je vrsta medu, ki ga čebele pridelajo iz nektarja različnih cvetov. Čebele nabirajo nektar iz cvetov in ga prinašajo v panj, kjer ga predelajo v med. Vsaka vrsta cveta prinaša svoj značilen okus in vonj v med, zato je cvetlični med poln raznolikosti.

Cvetlični med je znan po svoji raznolikosti okusov. Čebele nabirajo nektar iz številnih rastlin, kot so detelja, sončnice, lipe, sivka, vrtnice in mnoge druge. Ta raznolikost se odraža v okusu medu. Nekatere vrste cvetličnega medu so blagega okusa z nežno sladkobo, medtem ko druge vrste prinašajo močnejše in bolj pikantne okuse. To omogoča, da izberete svoj najljubši okus glede na vaše preference.

Cvetlični med ima tudi izjemno aromo. Vsaka vrsta cveta prinese svoj edinstven vonj, ki se prepleta z nektarjem v medu. Nekateri cvetlični medovi imajo sladke in cvetlične arome, medtem ko drugi dišijo po sadju ali zeliščih. Poleg tega cvetlični med razlikuje tudi po barvi – od svetlo rumene in zlate do temno rjave, odvisno od vrste cveta, iz katerega je bil pridelan.

Cvetlični med je bogat z naravnimi hranili. Vsebuje pomembne vitamine, minerale, antioksidante in encime. Med je naravno sladilo, ki vsebuje ogljikove hidrate, ki telesu zagotavljajo energijo. Poleg tega cvetlični med vsebuje tudi nekatere esencialne aminokisline ter vitamine, kot so vitamin C, vitamin B kompleks in vitamin K.

Cvetlični med je bil že dolgo priznan zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Ima antibakterijske lastnosti, ki pomagajo pri zdravljenju manjših ran in opeklin. Med se uporablja tudi za blaženje kašlja in bolečega grla. Nekatere raziskave kažejo, da ima cvetlični med tudi protivnetne in antioksidativne učinke, ki lahko podpirajo zdravje srca in imunskega sistema.

ZDRAVILNI UČINKI

Med je bil od nekdaj cenjen kot zdravilo proti številnim boleznim in za celjenje ran. Med je zelo zdravilen. Gozdni med je najprimernejši, ko želimo okrepiti imunski sistem in odpornost organizma, pomaga pri vnetju dihalnih poti, olajša izkašljevanje, zmanjša kašelj in olajša dihanje . Uživanje medu omogoča tudi popolnejše izkoriščanje nekaterih mineralov in vitaminov.  Med lahko deluje tudi antibakterijsko in proti glivično zato blaži vnetne procese. Uporablja se pri kašlju, hripavosti, vnetju grla, lajša težave pri astmi. Uporaba medu daje pozitivne rezultate pri manjših ranah, težavah z grlom ali kožo, prebavilih in glivičnih boleznih. Pogosto se uporablja ob kašlju, ki je posledica prehlada, učinek medu proti kašlju je v mnogih kulturah znan že stoletja. Žlička medu, vzeta tik pred spancem ali pomešana v kozarcu vode ali mlačnem čaju, znatno lajša kašelj. Ker je bogato energijsko hranilo, ki vsebuje vitamine, minerale, encime, je primeren tudi za uporabo kot prehransko dopolnilo. Uporaben je pri slabokrvnosti, nosečnosti, v stanjih hude fizične obremenitve, pri zmanjšani odpornosti imunskega sistema, v starosti in pri okrevanju po bolezni. Med tudi pomirja, omogoča sprostitev in boljši spanec. Med pomaga proti mišičnim krčem, olajša prebavni proces, pomaga pri zgagi, razjedah na želodcu ali dvanajsterniku in deluje rahlo odvajalno (krepi gibljivost črevesja). Pomaga tudi jetrom pri presnovi ogljikovih hidratov, pri odstranjevanju strupov in pri boleznih jeter. Med umirja razdraženo in suho kožo in se veliko koristi pri izdelavi mil, šamponov, losionov, krem, lepotilnih mask….

Shranjevanje medu

Med shranjujemo v hladnem in temnem prostoru, s tem najdlje ohranimo barvo in arome. Najbolj optimalna temperatura za uporabo je med 18 in 24 °C. Ko se čas shranjevanja podaljšuje, v medu lahko nastanejo kristali. Takrat rečemo, da je med kristaliziral. Gre za naraven pojav, ki se zgodi skoraj v vseh vrstah medu in je odvisen od razmerja med glukozo in fruktozo ter razmerja med glukozo in vodo. Med z manj glukoze kristalizira kasneje.(citirano dne 5.3.2023 na povezavi Kristalizira le med naravnega izvora. Kristaliziran med je prav tako užiten, z rahlim segrevanjem (do 40°C) pa ga lahko ponovno utekočinimo. Če med segrevamo na previsoki temperaturi izgubi zdravilne učinke.

Smrekov med

Se priporoča pri kašlju, bronhitisu in slabokrvnosti.

Hojev med

Se uporablja pri slabokrvnosti, boleznih dihal (pri bronhitisu, vnetju sapnika), prehladu, gripi in pri slabem zadahu. Ta vrsta medu pri ljudeh, ki so alergični na med, sproži najblažjo reakcijo.

Gozdni med

Se uporablja pri vnetju dihalnih poti, pri zmanjšani odpornosti organizma in živčni napetosti.

Žajbljev med

Zaradi vsebnosti majhnih količin eteričnega olja deluje kot blago razkužilo. Uporablja se tudi pri prehladu, kašlju, olajša izkašljevanje, pri bronhitisu in za boljše spanje.

Regratov med

Se uporablja pri prehladih.

Cvetlični med

Deluje kot naravno zdravilo proti alergijam, zlasti pri senenem nahodu. Pomaga pri izčrpanosti organizma in krepi srce ter ožilje.

Lipov med

Se uporablja pri prehladih, povišani telesni temperaturi, glavobolu, izgubi apetita in kašlju. Ker pospešuje znojenje, ni priporočljiv za srčne bolnike.

Kostanjev med

Vsebuje več fruktoze kot glukoze, zato ga lahko pod zdravniškim nadzorom uporabljajo tudi lažji sladkorni bolniki. Uporablja pa se tudi pri slabokrvnosti, utrujenosti in nezadostni prehrani.

Mnenja

Kaj drugi mislijo

Počasi se pripravljam na IVF postopek,pa me zanima ali je katera od vas jemala matični mleček original od čebelarjev in kakšno dozo? Poleg tega pa jemljem še folno kislino… Ali je po vaše potrebno jemati še kaj za dobre celice in pripravo telesa na IVF? ŠE TO:matični mleček jemljem na žličko…je treba kar stisnit zobke…ta reč je res obupnega okusa.. ampak…vse za plusek…čau čau

    hanahx

    Jaz sem ga jemala v postopku IVF in je bil rezultata zelo dober, sem pridelala 25 celic in potem od tega 13 zamrznjenih zarodkov. Mislim, da je folna kislina in matični mleček dovolj. Ni dobro, da preveč vsega naenkrat jemlješ. Upam, da nisi kupila matičnega mlečka v lekarni in da ga imaš od kakega čebelarja, so boljši. Jaz sem ga vzela vsak zvečer z plastično žličko. Na koničko žličke sem si ga zagrabila in pod jezik. Kdaj pa imaš punkcijo?

      soncika.soncika

      Matični mleček bi naj pozitivno deloval na neplodnost. Izkušnje žensk, ki dolgo niso mogle zanositi (seveda ob nepojasnjeni neplodnosti), so v roku 2 mesecev zanosile. Tudi sama sem ga nabavila za boljše celice pred ivf.

        jurko80

        Pozdravljene! Zdaj že skoraj deset dni jem matični mleček in morama rečt, da se na okus nikakor ne morem navadit. Groza. Pa sploh nisem preveč občutljiva in vedno poskusim vse, ker me zanimajo okusi različnih stvari, ampak to mi pa nekako ne sede. Vedno moram imet nekaj zraven da poplaknem, ker me dobesedno dvigne. Ampak bom vztrajala in upala na pozitivne učinke.

          luana

          Povezave

          PONUDNIKI

          ČEBELARSKI CENTER MARIBOR

          TRGOVINA JANA
          Jana Pušnik Pokrivač s.p.
          Tavčarjeva 11, 2000 Maribor

          ČEBELARSKI CENTER MARIBOR
          Streliška 150, 2000 Maribor

          ČEBELARSTVO KOTNIK

          Jože Kotnik, Prepuž 3, 2316 Zgornja Ložnica