Filip Terč, rojen 30.3.1844 v Prapořištu na Češkem  je bil Mariborski zdravnik češkega rodu je po študiju medicine na Dunaju svojo strokovno pot pričel kot kirurški klinični asistent v dunajski splošni bolnišnici. Poleti leta 1875 se je skupaj z družino preselil v Maribor, kjer je vso svojo pozornost namenil splošni medicinski praksi in čebelarstvu. Že dve leti po prihodu v obdravsko mesto je bil izvoljen za predsednika podružnice Štajerskega čebelarskega društva, kot čebelarski strokovnjak pa je pomagal pri praktičnem pouku čebelarstva na mariborskem učiteljišču, kjer je tudi sicer poučeval šolsko higieno in somatologijo. V nasprotju z večino čeških priseljencev, ki so se ponemčili, je vse do svoje smrti zvesto sodeloval s Slovenci in se aktivno vključeval v slovensko družabno življenje v mestu. Postal je član Slovenske čitalnice in mariborske filharmonije, kot član upravnega odbora posojilnice pa je bil eden izmed ustanoviteljev Narodnega doma v Mariboru. Čeprav je bil po političnem prepričanju panslavist, je postal član elitnega društva Schlaraffia Marpurghia, v katerem so se zbirali moški pripadniki višjih slojev nemškega prebivalstva v mestu. Imenovali so se schlaraffi in so bili ljubitelji humorja in umetnosti.
V mestu ob Dravi se ni proslavil samo kot uspešen zdravnik in narodni buditelj, temveč tudi kot utemeljitelj apiterapije, v okviru katere je revmatska obolenja poskušal zdraviti s pomočjo čebeljega strupa. Ker je bil tudi sam revmatik, je pri delu s čebelami ugotovil, da mu čebelji piki, ki se jim kljub zaščiti ne more povsem izogniti, ublažijo revmatične bolečine.
Na podlagi svojih izkušenj je neodvisno od raziskovalcev v drugih državah pričel raziskovati zdravilnost čebeljega strupa in povezavo med njim in revmatizmom. Tako je od svojih prvih poskusov zdravljenja s čebeljim strupom v letu 1879 pa vse tja do leta 1912 zdravil 660 revmatikov, od katerih jih je s pomočjo čebeljega strupa ozdravelo 82 odstotkov, za vse pa je veljalo, da jim ni pomagalo nobeno drugo zdravilo.
Izsledki njegovih raziskav, ki jih je prvič predstavil v 35. številki Wiener medizinische Presse leta 1888, so v strokovnih krogih naleteli na številne premisleke. Odklonilno in zasmehovalno stališče tedanje uradne medicine je povzročilo, da se dr. Terč v medicinski strokovni literaturi ni več oglašal. Njegovo delo na področju apiterapije je dolgo časa ostalo neznano tudi širši čebelarski javnosti, saj je prve prispevke v poljudni čebelarski literaturi objavil šele 25 let po prvih poskusih s čebeljim strupom.
Čeprav je znano, da so čebelji strup poznali že stari Grki, Egipčani, Rimljani in Arabci ter da so po tej metodi revmatizem zdravili že za časa Karla Velikega in Ivana Groznega, medicina dr. Filipa Terča priznava za začetnika moderne apiterapije, saj je prav on prvi znanstveno preučeval številne primere.
Njegovemu imenu so se Mariborčani poklonili s poimenovanjem ulice za Tremi ribniki na obrobju mesta, svetovna čebelarska organizacija Apimondia pa je leta 2006 njegov rojstni dan razglasila za mednarodni dan apiterapije.