Čebelje izdelke so ljudje uporabljali že v antičnih časih. Enako velja za čebelji strup, le da njegova uporaba ni bila opisana, vse dokler ni leta 1888 tega naredil naš strokovnjak in zdravnik dr. Filip Terč. Pozneje smo nanj pozabili, prepričani, da bo sodobni medicini uspelo pozdraviti vse težave in bolezni, zdaj pa se vračamo k naravi in tradicionalnim oblikam zdravljenja. Zdravljenje s čebeljim strupom daje odlične rezultate. Sodobna farmacija vse bolj išče sestavine v naravi, proizvaja nova zdravila in jih ima za svoj izum, v resnici pa le povzema naravno zdravilstvo. Ugotovitve dr. Terča so bile še do pred nekaj desetletji tako rekoč pozabljene. Zdravnik Franc Grošelj, seveda tudi sam čebelar, je začel zdravljenje s čebeljim strupom pred nekaj leti spet obujati. Nabirati je začel izkušnje in primerjal načine, ki so precej bolj v veljavi v drugih delih sveta, na primer v Vzhodni Evropi ter v Južni Ameriki, Kolumbiji, Mehiki in drugod. Pomembno je poudariti, da terapije izvajajo zdravniki sodobne medicine. Čebelji piki seveda nikoli niso prijetni. Kako si lahko predstavljamo takšno zdravljenje? »Možnih je več variant,« pojasni dr. Grošelj. »Čebelam lahko odvzamemo strup z elektronsko stimulacijo. Usmerimo jih po naelektreni stekleni plošči, pri čemer se razdražijo in oddajajo strup. Kapljice zberemo in posušimo ter predelamo v mazila, ampule in druge pripravke, ki jih je treba sterilizirati. Druga in najboljša možnost pa je, da se na del telesa, ki ga zdravimo, postavi čebelo, ki s pikom izloči strup po 'naravni' poti, zato je učinek večji.« Dr. Grošelj ima ambulanto na Trojanah. Z večletnimi izkušnjami je dosegel, da lahko s čebeljimi piki zdravi vse leto, tudi pozimi, saj ima nekaj panjev na balkonu ob ordinaciji. Čebele prenese v ambulanto in jih postavi na obolelo mesto. »Potem čebele vrnem v panj. Zaradi pikov ne pomrejo, kot so včasih govorili,« poudari. Če z njo pravilno ravnamo, lahko čebela živi in leti še naprej. Zdravljenje s čebeljimi piki je najprimernejše pri bolečinah v sklepih, revmi in drugih težavah, kot so obolenja ožilja. Bolnika je treba najprej testirati, da ni alergičen na čebelji strup. To naredijo alergologi. Ko ugotovijo, da je vse v redu, dr. Grošelj začne s piki po predvidenem načrtu zdravljenja, enemu piku na dan čez tri dni sledita dva, čez šest dni trije in tako naprej, okvirno do petnajst pikov. »V dveh mesecih pridemo do petnajst pikov,« pojasni dr. Grošelj. Število pikov je lahko različno. Terč je imel na primer svojo shemo in je za bolnike predvideval tudi do dvajset in več pikov. Smrten odmerek čebeljega strupa je štiristo pikov. Dr. Grošelj je zelo zadovoljen z rezultati zdravljenja. Ugotovil je, da to terapijo najbolj potrebujejo bolniki z multiplo sklerozo, in želi si, da bi rezultate zdravljenja še izboljšal. »Posebno pri začetni multipli sklerozi so rezultati zelo dobri. Res pa je, da je terapijo treba obnavljati. Takim pacientom svetujem, naj si postavijo čebelnjak in sami aplicirajo čebele, k meni pa prihajajo na kontrole.«